Zemeljska sevanja


Izvor zemeljskih ali geopatogenih sevanj se nahaja tik pod površjem zemlje. Njihov pojav lahko povzroči vse kar posega v naravno homogenost zemeljskih plasti.

 

Podzemni vodni tokovi

Podzemni vodni tokovi tečejo v različnih globinah, različnih širin in pod različnimi koti. Odvisno od strukture materialov skozi katere teče, raznih naklonov in hitrosti, so zato tudi različnih intenzivnosti. Pod zemljo tekoča voda povzroča premike rudnin, kamnin  in mineralov. S tem posledično proizvaja t.i. strujni tok, ki zaradi razlike v molekulah teh materialov in električnih nabojev vode povzroči električni tok moči 20-50 V/m ter posledično negativno vpliva na naše telo, predvsem zvišujejo intenzivnost mikrovalov. V odnosu s položajem telesa je pomembno v katero smer teče tok.

Zato je poudarek na sevanje premikajočih podzemnih voda, kar pomeni, da mirujoče vode ne povzročajo sevanja.

V kombinaciji z ostalimi sevanji in globalnimi mrežami pa se moč teh sevanj okrepi. Sečišče vodnih tokov in drugih mrež imenujemo Geostres ali geopatogeni stres.

 

 

Geološki prelomi

Zaradi vplivov človeštva v okolje (miniranja, krčenja gozdov in spreminjanja rečnih korit,…) nastajajo geološki prelomi, ki povzročajo to vrsto sevanja, ki je pomembna v biološkem smislu. Posledično iz njih izhajajo IR svetloba, mikrovalovi in radioaktivni valovi. Ta oblika sevanja se pogosto pojavlja v hribovitem in alpskem svetu; žal pa v našem prostoru zaradi pogostosti potresnih sunkov prihaja do premikov zemeljskih plasti, ki povzročajo precej sevanja.

Zaradi tega je potrebno v zahodnih državah pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja opraviti geobiološke meritve sevanj, pri nas pa to še ni zakonsko urejeno.